Kaj vse je v vodi?
Že ne dolgo tega smo slepo verjeli, da iz naših pip teče povsem zdrava čista voda. Danes temu ni več tako. Zavedamo se, da je voda lahko polna nevarnih industrijskih ostankov, težkih kovin, strupov iz mrtvih njiv industrijskega kmetijstva, izcedkov bližnjih deponij in množice drugih strupenih kemikalij. V pitni vodi je lahko prisotna cela zbirka najhujših strupov. V njej lahko najdemo klor, svinec, kadmij, krom, živo srebro, arzenik, cianide, fluoride, benzen, klorbenzen, radon, PCB-je, dioksine, kloroform, vinilklorid, tetrakloretilen, metiklorid, nitrate, več kot 300 različnih ostankov pesticidov, antibiotike, hormone, farmakoloko aktivne snovi, ter vsakovrstne biološke kontaminante iz bližnjih greznic in divjih odlagališč. Pitna voda lahko ogroža naše zdravje! Kaj lahko storimo? Edini način, da ugotovimo kakšno vodo pijemo je, da jo analiziramo.
Medtem ko nas nenavadna barva ali vonj, ali kovinski okus takoj opozorijo na nečisto vodo, pa nekateri onesnaževalci ostanejo neodkriti. Svinec na primer je brez okusa, vonja in barve. V vodo lahko pride prek spajkanih spojev na armaturah in vodovodnih napeljav, ki so jih uporabljali v stanovanjski gradnji do konca osemdesetih let.
Čeprav mestni vodovodi za razkuževanje vode uporabljajo klor, pa kloriranje ni stoodstotno uspešna metoda. še vedno lahko pride do pojava določenih mikroorganizmov v vodi. Kljub temu, da je voda razkužena, lahko pride do onesnaženja med pretokom po dolgih mestnih vodovodih, ki vodijo do naših stanovanj.
Kaj lahko najdemo v pitni vodi:
okus in vonj po kloru, ki je posledica razkuževanja vode s klorom,
plesniv in sluzast okus in vonj povzročajo alge, plesen in bakterije, ki živijo in se razmnožujejo v vodovodih,
motnost povzročijo v vodi raztopljeni delci in usedline,
vonj po gnilih jajcih nas opozarja na prisotnost amoniaka v vodi,
barva nas vodi do odmrlih organskih snovi in kovin, kot je na primer železo.
Mnogo težje pa je v vodi odkriti prisotnost:
spojin klora, kadar ta reagira z drugimi elementi in spojinami v vodi,
strupenih kovin, kot je svinec ali živo srebro,
razpršene organske zmesi vključno s kemikalijami in pesticidi,
mikroorganizmov, kot so bakterije in virusi, ki živijo v vodi.
Vrsta onesnaženosti pitne vode je v precejšnji meri odvisna od tega kje živite. če stanujete v večjem mestu, so lahko vaša prva skrb klorove spojine, onesnaženje s klicami in ponekod svinec. če živite v okolju, kjer dobivate vodo iz lokalnih vodovodnih zajetij, se v njej lahko pojavijo nitrati, pesticidi, bakterije in fekalije. Vse te snovi so zdravju škodljive.
Voda in naš Planet
Približno 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani, ki skupaj vsebujejo kar 97 odstotkov planetarne vode. Malo več kot dva odstotka vode sta ujeta v ledenikih in snegu. Le nekaj manj kot en odstotek planetarne vode je sladke, medtem ko je človeku dosegljiva le slaba tretjina. In na tej slabi tretjini odstotka sloni vsa naša civilizacija.
Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji in v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer del vode porabimo za vsakdanje življenje, del je odtekel v reke in v podzemlje, del pa izhlapi.
V minulih 100 letih se je poraba pitne oziroma sladke vode povečala za šestkrat. Še danes je mnogo držav, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinu uporabe vode pripeljeta do velike svetovne krize z vodo.
Emisije nevarnih snovi, ki jih posredno ali neposredno človek spušča v podtalnico, ki je zaloga naše pitne vode, poslabšujejo kakovost vode in zmanjšujejo primernost vodnih virov za uporabo. Voda je namreč kot kameleon, ki povsem povzema vzorce okolja, kajti voda je odlično topilo in nam vse, kar smo nekoč stresli v okolje, čez leto, desetletje ali celo stoletje vrne v kozarec ali na krožnik.