Kaj vse je v vodi?

Že ne dolgo tega smo slepo verjeli, da iz naših pip teče povsem zdrava čista voda. Danes temu ni več tako. Zavedamo se, da je voda lahko polna nevarnih industrijskih ostankov, težkih kovin, strupov iz mrtvih njiv industrijskega kmetijstva, izcedkov bližnjih deponij in množice drugih strupenih kemikalij. V pitni vodi je lahko prisotna cela zbirka najhujših strupov. V njej lahko najdemo klor, svinec, kadmij, krom, živo srebro, arzenik, cianide, fluoride, benzen, klorbenzen, radon, PCB-je, dioksine, kloroform, vinilklorid, tetrakloretilen, metiklorid, nitrate, več kot 300 različnih ostankov pesticidov, antibiotike, hormone, farmakoloko aktivne snovi, ter vsakovrstne biološke kontaminante iz bližnjih greznic in divjih odlagališč. Pitna voda lahko ogroža naše zdravje! Kaj lahko storimo? Edini način, da ugotovimo kakšno vodo pijemo je, da jo analiziramo.

Medtem ko nas nenavadna barva ali vonj, ali kovinski okus takoj opozorijo na nečisto vodo, pa nekateri onesnaževalci ostanejo neodkriti. Svinec na primer je brez okusa, vonja in barve. V vodo lahko pride prek spajkanih spojev na armaturah in vodovodnih napeljav, ki so jih uporabljali v stanovanjski gradnji do konca osemdesetih let.

Čeprav mestni vodovodi za razkuževanje vode uporabljajo klor, pa kloriranje ni stoodstotno uspešna metoda. še vedno lahko pride do pojava določenih mikroorganizmov v vodi. Kljub temu, da je voda razkužena, lahko pride do onesnaženja med pretokom po dolgih mestnih vodovodih, ki vodijo do naših stanovanj.

Kaj lahko najdemo v pitni vodi:

• okus in vonj po kloru, ki je posledica razkuževanja vode s klorom,

• plesniv in sluzast okus in vonj povzročajo alge, plesen in bakterije, ki živijo in se razmnožujejo v vodovodih,

• motnost povzročijo v vodi raztopljeni delci in usedline,

• vonj po gnilih jajcih nas opozarja na prisotnost amoniaka v vodi,

• barva nas vodi do odmrlih organskih snovi in kovin, kot je na primer železo.

• Mnogo težje pa je v vodi odkriti prisotnost:

• spojin klora, kadar ta reagira z drugimi elementi in spojinami v vodi,

• strupenih kovin, kot je svinec ali živo srebro,

• razpršene organske zmesi vključno s kemikalijami in pesticidi,

• mikroorganizmov, kot so bakterije in virusi, ki živijo v vodi.

Vrsta onesnaženosti pitne vode je v precejšnji meri odvisna od tega kje živite. če stanujete v večjem mestu, so lahko vaša prva skrb klorove spojine, onesnaženje s klicami in ponekod svinec. če živite v okolju, kjer dobivate vodo iz lokalnih vodovodnih zajetij, se v njej lahko pojavijo nitrati, pesticidi, bakterije in fekalije. Vse te snovi so zdravju škodljive.

Voda in naš Planet

Približno 70 odstotkov zemeljske površine pokrivajo oceani, ki skupaj vsebujejo kar 97 odstotkov planetarne vode. Malo več kot dva odstotka vode sta ujeta v ledenikih in snegu. Le nekaj manj kot en odstotek planetarne vode je sladke, medtem ko je človeku dosegljiva le slaba tretjina. In na tej slabi tretjini odstotka sloni vsa naša civilizacija.

Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji in v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer del vode porabimo za vsakdanje življenje, del je odtekel v reke in v podzemlje, del pa izhlapi.

V minulih 100 letih se je poraba pitne oziroma sladke vode povečala za šestkrat. Še danes je mnogo držav, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinu uporabe vode pripeljeta do velike svetovne krize z vodo.

Emisije nevarnih snovi, ki jih posredno ali neposredno človek spušča v podtalnico, ki je zaloga naše pitne vode, poslabšujejo kakovost vode in zmanjšujejo primernost vodnih virov za uporabo. Voda je namreč kot kameleon, ki povsem povzema vzorce okolja, kajti voda je odlično topilo in nam vse, kar smo nekoč stresli v okolje, čez leto, desetletje ali celo stoletje vrne v kozarec ali na krožnik.

Pomen vode za življenje

Voda je življenjskega pomena za vsa živa bitja. Predstavlja približno dve tretjini teže našega telesa. Rastoče rastline je vsebujejo od 7 do 9 desetin svoje teže, telo meduze pa je iz vode skoraj v celoti. Ljudje jo dobimo s hrano in pijačo, izločimo jo s sečem, dihanjem in znojenjem. Podobno velja za številne vrste živali. Rastline jo vsrkavajo skozi korenine in oddajajo skozi liste. Ker so v vodi raztopljene različne snovi, kot so sladkor, sol in rudninske snovi, tudi te krožijo skozi živa bitja in jim omogočajo razvoj in življenje.

Pomen vode za življenje na Zemlji bi lahko razdelili na fiziološki, higienski in ekonomski. Voda omogoča funkcioniranje našega organizma, pa tudi vzdrževanje higiene. Za ta namen porabimo precej več vode kot za fiziološke potrebe. Največ vode pa se porabi v industriji, prometu, kmetijstvu in drugih gospodarskih panogah, torej za ekonomski namen. Voda je pomembna tudi kot izvor in prenosnik energije ali kot hladilno sredstvo.

Voda je tudi življenjski prostor za številne rastline in živali v potokih, rekah, jezerih, morjih. V njej lahko živijo stalno, na primer alge, ribe, ali občasno, na primer žabe, želve....

Lastnosti vode

Voda je kemijska spojina in polarna molekula. Pri standardnih pogojih je tekočina s kemijsko empirično formulo H2O. Formula pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in enega kisikovega atoma. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je nujna za vse znane oblike življenja. čista voda je tekočina brez barve, vonja in okusa. Sestavljena je iz 11,11 odstotka vodika in 88,89 odstotka kisika. Voda iz izvirov in podtalnic je običajno čista. Vsebuje 0,01 do 2 odstotka raztopljenih snovi, na primer kalcijeve in magnezijeve soli. V morski vodi je raztopljenih približno 3,5 odstotka soli. V naravi poznamo vodo v trdnem, tekočem in plinastem stanju. Trdno vodo poznamo v obliki ledu, ledenih sveč, drobnih ledenih kristalčkov, v tekočem stanju so jezera, reke, kapljice, v plinastem pa je vodna para, ki je nevidna. Veliko jo je tudi v zraku, ki ga izdihnemo. Voda ima največjo gostoto (1000 kg/m3) pri 4ºC. Pod 0ºC nastane led, torej zmrznjena voda v trdem agregatnem stanju. Ko voda zmrzne v led, se razširi, zato je led redkejši od vode in plava na njej. Led se širi s tako močjo, da razžene steklenico in celo skalo. Voda ima pri normalnem zračnem tlaku (101,3 kPa) vrelišče blizu 100oC. Pri nizkih temperaturah voda izpareva počasi, pri segrevanju parni tlak hitro narašča. V zaprtem prostoru je zrak nad tekočo vodo nasičen z vodno paro. Odvečne množine vodne pare se kondenzirajo, nastajata megla in rosa. čista voda zelo slabo prevaja elektriko, saj je električni naboj v molekuli vode zaradi narave atomov kisika in vodika razdeljen.

Kroženje vode

Voda v naravi nenehno kroži. Vodna para prehaja v ozračje predvsem z izhlapevanjem z morij, oceanov, jezer, rek, z zasneženih in zaledenelih površin in zemeljskih tal, oddajajo pa jo tudi rastline in živali. Vodna para je malo lažja od zraka, zato se dviga v višine in potuje z vetrovi. V višinah se vodna para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na Zemljino površino. Na tleh se združuje in zbira. Ena tretjina je izhlapi, dve tretjini pa po površju ali pod zemljo odtečeta v potoke in reke ter se vrneta v morje. Tako voda v naravi neprestano kroži, pri tem pa se čisti ali onesnažuje. Kroženje vode v naravi vzdržuje energija sonca. Od celotne energije, ki jo sprejema Zemlja, se je približno četrtina porabi prav za kroženje vode.

Molekula vode

Zamislimo si, da smo vodna molekula in se prepustimo razburljivemu popotovanju po našem planetu. V zraku bi bili 9 dni, po reki bi potovali 2 tedna, v prsti bi bili vezani do enega leta, veliko jezero bi nas gostilo do 10 let, v plitvem morju bi lebdeli 120 let, v podtalnici 50 do 200 let, v oceanu pa 3.000 do 5.000 let. Bela kapa Antarktike bi nas zaledenela za 10.000 do 100.000 let, prav toliko časa pa bi potovali tudi v temi globin podzemlja. Hitrost potovanja vodne molekule pomeni hitrost kroženja strupov skozi ekosistem, oziroma čas prisotnosti raztopljenih toksinov v posameznem vodnem mediju. Hitrost gibanja podtalnice je le nekaj metrov na mesec ali še manj!

Svetovna (u)poraba vode

V zadnjih treh stoletjih se je svetovna poraba vode povečala za 35-krat. V 20. stoletju je poraba vode naraščala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Sedanjih načinov uporabe vode ne bo več mogoče ohraniti, še posebno, če bo število Zemljanov do leta 2025 doseglo napovedanih 9 milijard. Veliko je držav, kjer čutijo resno pomanjkanje vode, zato konkurenca med porabniki vode raste in presega sposobnost ustanov, ki urejajo to področje.

Brez dostopa do ustrezne pitne vode je 1,2 milijarde ljudi, 2,4 milijarde ljudi pa živi v neustreznih sanitarno-zdravstvenih razmerah. Več kot 3 milijone ljudi vsak dan umre zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažena voda. Za oskrbo s pitno vodo in sanitarno-zdravstvene razmere se letno porabi približno 30 milijard ameriških dolarjev, za doseganje zastavljenih ciljev na področju vode in sanitarno-zdravstvenih razmer, pa bi jih potrebovali še enkrat toliko.

Zaradi čezmernega izkoriščanja podzemnih voda njihov nivo pada in nekatere reke, kot sta na primer Kolorado v Združenih državah Amerike in Rumena reka na Kitajskem, pogosto presahnejo, še preden dosežejo morje. Opisano stanje bi lahko odpravili z obsežnejšimi izboljšavami učinkovitosti porabe vode, kot je ustvarjanje ve pridelka na kapljo vode v kmetijstvu, ki je največji porabnik vode, rečna območja bi morali bolje upravljati, odtekanje vode pa zmanjšati, predvsem v mestih, v katerih vodne izgube pomenijo najmanj 40 odstotkov vodne oskrbe.

Zaloge pitne vode

Poraba pitne vode strmo narašča, zaloge pitne vode pa se hitro zmanjšujejo. V prihodnosti bo oskrba s pitno vodo najverjetneje ena človekovih poglavitnih težav. Z odkritjem bakterij, virusov in parazitov, ki so nekoč povzročali velike zdravstvene probleme in epidemije, se je kakovost pitne vode bistveno izboljšala. V velikem delu sveta, kjer je pitne vode zelo malo, so ti problemi pereči še danes, dodatno pa se pojavljajo še problemi onesnaženosti zaradi industrializacije in intenzivnega kmetijstva. Tudi razvita Evropa se še otepa s problemom onesnaženosti pitne vode v vodovodih. Kljub različnim oblikam filtriranja (mehanskim, kemičnim), kloriranja in izboljševanja okusa, je voda marsikje še neuporabna ali vsaj neokusna. Tehnološko že tako popolne čistilne naprave marsikje ne zmorejo več zagotoviti čiste vode do predpisane meje vsebnosti škodljivih snovi.

Voda in zdravje

Kar 2/3 našega telesa je iz vode, ki se zamenja v približno petih tednih. Potrebujemo jo za delovanje vseh življenjsko pomembnih procesov v telesu. Zdravniki priporočajo, da dnevno zaužijemo od 1,5 do 3 litre vode. Pomanjkanje vode v telesu povečuje učinke stresa, slabša razpoloženje, zavira čiščenje telesa, povzroča motnje delovanja notranjih organov. Boljša kot je voda, ki jo pijemo, bolj zdravo je življenje in obratno. Največ bomo torej storili zase s pitjem čiste vode, tako v bakteriološko-higienskem smislu kot tudi v smislu njene prvobitne neomadeževanosti. čista voda je torej nenadomestljiva pijača, ki čisti organizem različnih strupenih presnovkov in je vir energije in zdravje.

Voda v Sloveniji

Slovenija je bogata z vodami, čeprav niso enakomerno prostorsko razporejene. Vodne površine v Sloveniji pokrivajo približno 272 km2, v geoloških enotah, ki lahko prevajajo in akumulirajo podzemno vodo, pa je okoli 50 m3/s dinamičnih zalog.

Poraba vode

Živimo lahko tedne in tedne brez hrane, brez vode pa preživimo le nekaj dni. Voda igra pomembno vlogo v vsakdanjem življenju. V njej se kopamo, z njo si umivamo zobe, peremo naše perilo in čistimo posodo. V vodi plavamo, z njo zalivamo vrtove, peremo avtomobile, kamione, kolesa in čolne. Pijemo jo, uporabljamo za kuhanje in še in več. Industrija jo uporablja v tehnoloških procesih. Dejstvo je, da jo najdemo v prav vsaki stvari in izdelku.

Človek za minimalne fiziološke potrebe potrebuje najmanj 1,53 litre vode (za pitje in kuhanje) na dan, odvisno od letnega časa. Pri načrtovanju preskrbe s pitno vodo iz vodovoda je treba na osebo zagotoviti približno 150 litrov vode na dan. Več je ko je mesto oziroma kraj, večja je poraba vode. Dnevna poraba vode na osebo lahko doseže tudi 250-300 ali celo več litrov. Odrasel človek tako v poprečju za kopanje in tuširanje porabi 55 litrov vode na dan, 32 litrov porabi za izplakovanje WC-ja, 25 za pranje perila, 10 za telesno nego, 9 za zalivanje vrta ali pranja avtomobila, 8 litrov za pranje posode, in približno 4 litre za pitje in kuhanje. Za vse te namene uporabljamo čisto pitno vodo, čeprav jo popijemo le do 3 litre. Velik del te vode bi lahko nadomestili z ustrezno zbrano in predelano vodo in na ta način zavarovali zaloge pitne vode v podtalnici.

V Sloveniji kar 70 odstotkov vode na leto porabimo za hlajenje termoelektrarn in jedrske elektrarne Krško. Pitna voda prestavlja 16 odstotkov porabljene vode. Največ vode za ta namen pridobimo iz izvirov in sicer 6,85 odstotka, sledijo lastni vodnjaki s 3,46 odstotka, vodovodi s 3,03 in voda z vodotokov z 2,68 odstotka. Tehnološke vode, ki se uporabljajo v industriji in po svojih značilnostih niso primerne za pitje predstavljajo 13,5 odstotka vse porabljene letne količine vode v Sloveniji. Od tega se iz vodotokov uporabi približno 9 odstotkov tehnološke vode.

Klor

Večina javnih vodovodov uporablja za uničevanje bakterij v vodovodnem omrežju klor. Ta se neenakomerno porazdeli po vodovodnem omrežju, zato koncentracije klora niso stalne, ampak nihajo. Za dezinfekcijo obstaja kar nekaj sredstev, a je klor najcenejša rešitev. Vendar pa to ne odtehta zdravstvenih tveganj, ki jih povzroča. Klor je namreč izjemno reaktivna snov in povzroča številne stranske učinke, na primer vrsto srčnih obolenj in aterosklerozo, saj tanjša stene kapilar in oži stene ožilja, posredno dviguje nivo holesterola, ubija normalno črevesno floro, ki je nujna za zdravje (vitamin B12) in uničuje vitamin E, ki je bistveni antioksidant v človeškem telesu (antioksidanti preprečujejo formacijo prostih radikalov, ki so eden od krivcev za nastanek raka). Kot izjemno kemično aktivna snov ob vezavi na organske snovi v vodi tvori zelo nevarne kemikalije imenovane trihalometani (THM). Ena izmed THM je kloroform, ki je kancerogen. Dokazano je, da povzročajo raka na mehurju, rektumu in dojki, ter poškodbe ledvic in jeter.

Raziskovalci so v klorirani vodi našli že izjemno kancerogeni snovi MX in DCA. Ti dve snovi nastaneta predvsem ob pranju nagnite zelenjave s klorirano vodo. Torej izpirajte le zdravo oziroma predhodno obrezano zelenjavo. Tudi tuširanje s klorirano vodo je tvegano, saj se tako sprošča kar 50 odstotkov v vodi raztopljenega klora, ki ga ob sicer prijetnem opravilu nevede vdihavamo in sprejemamo skozi kožo. Tveganj ob tuširanju pa se zlahka izognemo z dodatkom filtrov, ki jih enostavno pritrdimo na nastavek za tuširanje.

Onesnaženje vode

Voda se onesnaži po različnih poteh, najbolj pa iz atmosfere s padavinami in kot direktna polucija v tekoče vode. V tekoče vode in hidrosfero prihajajo predvsem snovi, ki so odpadki najrazličnejših dejavnosti človeka. Najpomembnejši vrsti odpadnih voda so komunalne odpadne vode, ki vsebujejo le mikrobiološko razgradljive snovi, in industrijske odpadne vode, ki vsebujejo predvsem anorganske spojine in težko razgradljive ali pa sploh ne razgradljive organske snovi. Pri industrijskih odpadnih vodah ločimo industrijo v dve skupini in sicer v obrate s tehnološkimi postopki, ki potrebujejo veliko vode, drugače jim rečemo tudi mokra industrija ter obrate in tehnološke postopke, ki potrebujejo malo vode, to je suha industrija. V tekočo vodo in podtalnico pa lahko pridejo tudi kemikalije, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, saj jih vode izperejo z agrarnih površin. Običajno so to ostanki različnih vrst herbicidov, insekticidov, fungicidov in mineralnih gnojil.

Odpadne vode

Odpadne vode so lahko razgradljive ali nerazgradljive. Nerazgradljive odpadne vode niso hranilo za bakterije in plesni ter druge organizme iz skupine razgrajevalcev, razgradljive pa so. Nerazgradljive odpadne vode imajo povečane ali znižane pH vrednsoti, povečano slanost, anorgansko kalnost, zvišano temperaturo in smrtne vsebnosti strupov. Razgradljive odpadne vode vsebujejo raztopljene, koloidne in neraztopljene, zelo raznovrstne organske snovi, ki jih razgrajevalci razgrajujejo v končni obliki do enostavnih anorganskih spojin, kar imenujemo remineralizacija. Odpadne vode vsebujejo organske strupe, ki so pri višjih vsebnostih strupeni za vodne prebivalce, pri nižjih pa so hrana bakterij. Sem ne spadajo anorganski strupi. V teh vodah so lahko tudi snovi, ki so razgrajevalcem tuje, na primer plastika, za katero razkrojevalci nimajo ustreznih mehanizmov.